Veržejsko Marijanišče se od konca junija do konca avgusta vrti v drugačnih ritmih in različicah kot v preostalem času leta. Tudi letos smo beležili pestrost dogajanja, ponudbe, zadovoljnost obiskovalcev vseh generacij, predvsem pa otrok in staršev: Oratorij za družine, Rokodelski tabor, dve skupini družinskih počitnic Emanuel, Geštalt duhovne vaje za zakonce, družine Kolping Slovenija, tri skupine družinskih počitnic DiŽ, Tango počitnice in festival ter skupina Ženska na polno. Seveda ne smemo pozabiti na posamezne družine in zakonce, ki so uspeli rezervirati preostale proste termine, ki jih res ni bilo veliko.
Če povzamemo še statistično, se je v Marijanišču poleti zvrstilo preko 220 družin in skoraj 1.200 posameznikov.
O prav vsaki skupini bi se lahko razpisali, predvsem o dogajanju s pestrimi programi in seveda o vtisih, ki ostanejo našim obiskovalcem globoko v spominu in zaradi katerih nekateri že desetletje ali kako leto manj prihajajo k nam, kjer najdejo predvsem mir, spokojnost, dobroto in preprostost podeželja prleških in prekmurskih ravnic.
Tokrat smo zajeli kakšen dragoceni vtis, ki naj nam bo v ponos, hkrati pa v spodbudo, da bi še naprej naši gostje doživljali toplo domačnost in sprejetost.
»Kot vsako leto nas je tudi letošnjo poletje pot, zdaj že desetič, popeljala v Veržej. V vasici sredi polj smo plesalci znova preživeli nepozaben teden, obarvan s tistim, kar nas v življenju navdihuje, sprošča in napolni – argentinskim tangom. Plesali, učili in družili smo se od jutra do pozne noči, delili misli, smeh, objeme in tisto spoštljivo prisotnost s sočlovekom, ki za nas predstavlja bistvo argentinskega tanga. Naš tango potop pa nikoli ne bi bil tako popoln in brezskrben, če nas ne bi gostili v Zavodu Marianum Veržej, kjer tako dobro poznajo naše želje, da se te izpolnijo, še preden jih izrečemo. Plesalci od blizu in daleč – tokrat s Švedske, iz Nemčije, Avstrije, Velike Britanije, Irske, Italije, Francije – se leto za letom ne vračajo le zaradi tanga, temveč zaradi neizmerne gostoljubnosti, izvrstne domače hrane, brezskrbnosti bivanja in možnosti popolnega odklopa ter zlasti zaradi neusahljive prijaznosti in srčnosti gostiteljev«. — Alja, organizatorka Tango počitnic in festivala
»Veseli smo, da Veržej in Marijanišče vsako poletje kar tri tedne gostita člane Družine in Življenja, društva, ki se zavzema za gradnjo odnosov, za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej. Tu si naberemo novih moči, da v vsakdanjem življenju to poslanstvo tudi zares udejanjamo. Najbolj pa naše misli strne naslednji zapis: 'Kot aktivna DiŽevca se z največjim veseljem redno udeležujeva seminarjev in v tej družbi se vedno počutiva več kot odlično. Iskreno, ne poznava družine, ki bi se iz Veržeja vrnila razočarana. Ne vem, če sva že od katere slišala, da se v Veržej ne vrne več. Sedaj, ko je Veržej že dolgo za nami, je jasno: o Veržeju ne moreš pisati, Veržej moraš doživeti. V Veržej prideš kot tujec in odideš kot prijatelj. V Veržej prineseš svoje veselje in svoje skrbi in ko odideš, je prvo dejansko podvojeno in drugo razpolovljeno. V Veržeju se napolni in spočije še tako podhranjena duša, okrepi še tako majav duh in odpočije še tako utrujeno telo. Veržej je skupek popolnih gostiteljev in vrhunske organizacije, in znotraj obojega si povsem sproščen'.« — Jana in Mojca, mami in žena, organizatorki tednov DiŽ v Veržeju
Vtisi in kakšen statistični podatek pričajo o tem, da je Veržej (še) vedno zanimiva destinacija, ki privablja vedno znova in znova in da je najpomembneje, da gradimo odnose tudi kot občani v dobro vseh, predvsem pa v dobro prihodnjih generacij.
Mitja Franc, vodja Marijanišča
